Iz številke 2/2022

Aljoša Dežman
Omejitev pravic vzajemno udeleženih družb iz 554. člena Zakona o gospodarskih družbah in njeni pravni učinki

• Avtor v članku obravnava vprašanja glede zakonsko določenih omejitev pravic vzajemno udeleženih družb iz 554. člena Zakona o gospodarskih družbah. Predvsem se osredotoča na vprašanji pravnega dometa in pravnih posledic takšne omejitve glede dividendnih deležev in glasovalnih upravičenj.

Bruna Žuber, Tilen Majnik
Zborno sojenje v upravnem sporu

• Prispevek preučuje zborno sojenje v slovenski ureditvi upravnega spora, ki se ji s predlagano novelo ZUS-1C obetajo pomembne spremembe. Z novelo je predlagan odstop od načela zbornosti in vzpostavitev sojenja po sodniku posamezniku kot temeljnega pravila v upravnem sporu. Avtorja v prispevku uvodoma predstavita primerjalno ureditev zbornega sojenja v upravnem sporu, nato pa se osredotočita na razvoj, pomen in nekatere druge značilnosti zbornega sojenja v upravnem sporu pri nas. V osrednjem delu prispevka avtorja predstavita predlagano reformo zbornosti sojenja, nato se na podlagi analize različnih vidikov zbornosti sojenja, kot so neodvisnost sodnikov, kakovost sodb in učinkovita uporaba kadrovskih kapacitet sodstva, opredelita do smiselnosti predlagane reforme in podata nekaj predlogov za njeno izboljšavo. Prispevek obravnava tudi povezavo med načelom zbornosti in pravico do pritožbe ter razmerje med načelom zbornosti in enotno sodno prakso. V sklepu se avtorja opredelita do vprašanja, ali je predlagana reforma zadosten ukrep za dosego temeljnega cilja, to je preprečevanje podaljševanja ali celo skrajšanje teka upravnih sporov.

Teodora Kordiš, Anže Kanovnik
Visokofrekvenčno trgovanje in regulacija – pregled ureditve glede na MIFID II, MAR in slovensko zakonodajo

• Prispevek obravnava visokofrekvenčno trgovanje (VFT), povezane strategije trgovanja in njegovo pravno ureditev. Prispevek zlasti podaja splošne informacije o algoritemskem trgovanju in se nato osredotoča predvsem na VFT, ki je podvrsta algoritemskega trgovanja. Nato je predstavljen pravni okvir VFT v Evropski uniji in Sloveniji. Poleg splošnih informacij o VFT in njegovi regulaciji je na koncu prispevka dodana tudi kratka predstavitev ocene tveganja. Prispevek poudarja, da je VFT lahko tvegan način trgovanja in je tako zanj potreben kompleksnejši in bolj restriktiven pristop. Za VFT so namreč značilne različne strategije algoritmičnega poslovanja. Pri tem so nekatere splošno sprejete za »dobre« tehnike trgovanja, ki naj bi tako ali drugače pomagale trgu, nekatere tehnike pa po svoji naravi trgu škodijo. Trenutni regulativni okvir VFT je direktiva MIFID II (v povezavi s skupkom pravil EU o preprečevanju zlorab trga, angl. market abuse regime), ki problematiko VFT ureja predvsem s splošnimi določbami o algoritemskem trgovanju. Direktivi MIFID II je v zakonitem roku sledila tudi implementacija, tako je s spremembo tudi naš slovenski zakon (ZTFI-1) pridobil člen, namenjen VFT. Kljub obstoju tveganj, ki jih prinaša, je VFT navsezadnje del razvoja trga, ki se mu ne moremo izogniti. Potrebno je, da stopimo v korak z razvojem in se prilagodimo, tako da uvedemo kompleksnejšo regulacijo in intenzivnejši nadzor oziroma ukrepe za popravek škode ob njenem morebitnem nastanku.

Eneja Drobež
Pravni model socialne infrastrukture za bivanje in oskrbo starejših odraslih na kmetijah in v skupnosti

• Državni zbor je 9. 12. 2021 sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi. Namen zakona je celostno urediti sistem dolgotrajne oskrbe, pravice in obveznosti izvajalcev ter upravičencev do dolgotrajne oskrbe, naloge državnih in lokalnih oblasti ter vire financiranja dolgotrajne oskrbe v Republiki Sloveniji. Pogoj za kakovostno dolgotrajno oskrbo je, da poteka v bivalnih objektih, prilagojenih fizičnim in čustvenim potrebam starejših odraslih. Takšni prilagojeni bivalni objekti spadajo v socialno oziroma družbeno infrastrukturo, kot je opredeljena v prav tako dne 9. 12. 2021 sprejetem Zakonu o urejanju prostora. Bivalni prostori, ki so prilagojeni ljudem z zmanjšanimi kognitivnimi in funkcionalnimi zmožnostmi, podaljšajo samostojno in avtonomno življenje starejših odraslih. Slovenski zakonodajni pravni okvir podrobno ureja oskrbo starejših odraslih v institucijah in delno tudi v oskrbovanih stanovanjih, manjka pa posebna pravna ureditev alternativnih stanovanjskih skupnosti, kot so na primer »srebrne vasi« oziroma sodelujoče stanovanjske skupnosti. Tudi razvoj kmetij z oskrbo starejših, ki prav tako spodbujajo individualnost oskrbovancev in širijo možnosti izbire vrste oskrbe, bo odvisen od učinkovitega pravnega okvira za izvajanje oskrbe na njih. Prispevek vključuje pregled pravnih razmerij, ki nastanejo v sodelujočih skupnostih starejših oseb in na kmetijah z oskrbo, identificira vsebine, ki zahtevajo zakonodajno urejanje, ter ob pregledu primerjalnih pravnih ureditev predstavi pravni model ureditve, ki bi bil primeren za starejše prebivalce Slovenije z upadlimi funkcionalnimi zmožnostmi.

Tjaša Galič, Anja Gomzi
Direktiva 2019/2121 in implementacija določb o čezmejnih združitvah v slovenski pravni red

• Prispevek obravnava Direktivo 2019/2121, pot evropske zakonodaje, ki je vodila k sprejetju te direktive, in kako bo ta implementirana v ZGD-1, natančneje z vidika instituta čezmejnih združitev. Za začetek ureditve čezmejnih statusnih preoblikovanj v EU lahko štejemo sprejetje Desete direktive, ki je uredila področje čezmejnih združitev in v slovensko zakonodajo vnesla prve določbe, ki urejajo čezmejne operacije. V želji po večji pravni jasnosti je bila Deseta direktiva skupaj s petimi drugimi kodificirana v Direktivo 2017/1132, vendar je bila kmalu novelirana z Direktivo 2019/2121. Razlog za sprejetje te direktive sta bili potreba po harmonizaciji prava med državami članicami in ureditev področja čezmejnih preoblikovanj, čezmejnih delitev in čezmejnih združitev, s tem pa zagotovitev varstva družbenikom, upnikom in delavcem. Novosti in spremembe, ki jih je prinesla ta direktiva, so naložile delo slovenskemu zakonodajalcu, ki bo moral te določbe implementirati v ZGD-1. Ob pregledu veljavne slovenske zakonodaje s področja čezmejnih združitev je mogoče predvidevati, da implementacija direktive ne bo bistveno spremenila določb v ZGD-1, saj te že ustrezno dosegajo cilj direktive, tj. varstvo zainteresiranih strank pri čezmejni združitvi.