Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) je eden najpomembnejših zakonov. Ker je temeljni sistemski zakon na področju prava gospodarskih družb, ki ureja ustanavljanje, organiziranost in poslovanje gospodarskih subjektov, ga v strokovni praksi pogosto imenujejo tudi gospodarska ustava.

ZGD-1 iz leta 2006 je kot prenovljen zakon po trinajstih letih nadomestil prvotni ZGD iz leta 1993. Leta 2007 je GV Založba izdala Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Tudi novi ZGD-1 je bil podobno kot ZGD večkrat noveliran. Doslej je bilo sprejetih osem zakonskih novel, od A do H, ki so prinesle pomembne vsebinske spremembe in novosti. Poglavitni razlog za številne novele je nenehno usklajevanje z evropskim pravom družb, torej implementacija novih ali spremenjenih direktiv EU. Drugi razlog za spreminjanje zakona pa je prilagajanje institutov korporacijskega prava učinkovitejši in ustreznejši korporacijski praksi v poprivatizacijskem obdobju v Sloveniji. Poslovni praksi sledi tudi sodna praksa s številnimi pomembnimi judikati najvišjih slovenskih sodišč. V zakon je poseglo tudi Ustavno sodišče RS, delno derogacijo pa so doživele nekatere določbe ZGD-1 tudi v nekaterih drugih zakonih (v Zakonu o sodnem registru, Zakonu o finančnih instrumentih, Zakonu o nematerializiranih vrednostnih papirjih ipd.). Posledica številnih zakonskih novel je precejšnje povečanje števila členov ZGD-1 (npr. določbe novele ZGD-1A glede ureditve čezmejnih združitev).

Vse to so razlogi, da smo se odločili za izdajo prenovljenega Velikega komentarja ZGD-1. Pri njegovi pripravi je sodelovala skoraj enaka skupina strokovnjakov kot pri prejšnjem komentarju. Avtorji so vodilni strokovnjaki za pravo družb, profesorji gospodarskega prava na mariborski in ljubljanski univerzi.

V velikem komentarju je podrobno, po členih komentiran ZGD-1. Vključene so spremembe do novele ZGD-1H, Uradni list RS, št. 82/2013. Komentar vključuje relevantno sodno prakso in ima podrobno stvarno kazalo.


Komentar je bistveno dopolnjen zaradi povečanega števila zakonskih določb in zaradi številnih sprememb, predvsem pa zaradi sistematične vključitve obsežne relevantne sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in višjih sodišč.

Prva knjiga zajema splošni del in osebne družbe ter del delniške družbe, vključno z 252. členom, druga knjiga zajema delniško družbo, evropsko delniško družbo, komanditno delniško družbo in družbo z omejeno odgovornostjo, vključno s členom 526, tretja knjiga pa povezane družbe, statusna preoblikovanja in preostale določbe do zadnjega, 709. člena. V tretji knjigi je tudi stvarno kazalo.

Pri komentiranju je poudarek na primerjavi in ustrezni napotitvi na primerjalno, predvsem nemško pravno ureditev v nemškem AktG, pri statusnopravnih preoblikovanjih pa tudi na avstrijsko ureditev, ki ji zakon v tem delu sledi.
Bistvena novost je vključitev sodnih judikatov. Sodna praksa je praviloma na koncu komentarja posameznega člena ali pa je vključena v besedilo komentarja pri obravnavi posameznega instituta.

Posebej poglobljeno so komentirane določbe, ki so bile sprejete z novelami od A do H, ter spremenjeni ali dopolnjeni in še posebej novi korporacijskopravni instituti.

Komentar je sicer zasnovan kot znanstveno delo, vendar je z obravnavo in pojasnjevanjem posameznih institutov namenjen predvsem pravni praksi, tako sodni kot tudi poslovni, pravni, ekonomski in managerski stroki, kot dopolnilna strokovna literatura pa se bo uporabljal tudi pri dodiplomskem in podiplomskem študiju, predvsem prava in ekonomije ter organizacije.